Štukaterska dela

Splošen pomen besede štukatura  predstavlja način krasitve arhitekturne lupine. Nov način krasitve je povzet po rimskih antičnih vzorih. Do popolnosti pa se je štukaterstvo razvilo  v 17. in 18. stoletju ,  pri krasitvi posvetnih in cerkvenih stropov ter zunanjih in notranji sten. 

Najprej so štukature uporabljali kot cenejši nadomestek za kamen, kmalu pa so začeli izrabljati vse prednosti lahko obvladljivega materiala, iz katerega so izdelovali okvire stenskih slik, reliefne upodobitve, abstraktne ornamente in plastične poudarke obokov, sten ter drugih arhitekturnih delov.

Glavne sestavine za štuko maso so: Gašeno apno, pesek, mavec in voda. Te sestavine so bile vedno dostopne in razmeroma poceni, zato je bila tehnika široko razširjena in uporabna v različne namene po vsem svetu. 

Štukatura  predstavlja  danes  umetnost, ki omogoča oblikovanje željene dekorativne zasnove na stenah in stropovih.